Blazzev kotiček odklopa.

Zakaj Petkovšek nikoli nima sreče na olimpijskih igrah?!??!?!? Pa ravno on si najbolj zasluži medaljo, damn!!!

Skoraj identična situacija kot takrat. S to razliko da vem komu. In da v resnici sploh nebi pel. (Pa saj to že takrat nisem hotel ubistvu).

moja glava. :S

Danes je sreda. Od ponedeljka naprej se skušam spraviti za bukve, pa mi nekako ne uspeva. Zadnji teden tega meseca bo spet pester. Upam it stavit da se bom počutil skoraj kot da bi bil (spet) v šoli.

Ta mesec grem itak samo še dvakrat ven. To soboto na Zmelkoow v Postojno (Zmaj ma mlade!) in Čipkarija ki bo konec meseca.

“Počasi se bo treba zresnit!”  si sam pri sebi govorim že dolgo. Najbrž samo zato ker to poslušam doma dan na dan. Foter, mati in sestra kot vzrok za mojo neresnost sicer vidijo v mojem samskem stanu. Ubistvu je moj samski stan kriv za tri četrtine stvari katere oni vidijo kot moje napake. “Ena baba si dab, de te mal h seb sprav!” Ja, itak. Jaz nočem biti resen, ker resnost smrdi do neba. In tudi nebom. Nikoli. Baba gor al dol. Levo ali desno. Zgoraj ali spodaj.

Nevem kdo je naši familiji prilepil priimek Golob, ker je totalno zgrešen. Golobi sami po sebi sploh niso smešni. Mogoče pa le v SSKJ manjka definicija goloba kot izjemno smešne (včasih tudi v negativno smer) družine. Zadnje dni je padlo nekaj jako smešnih izjav. Primer:
Normalnu de je shujšev, se ga sam žinga ke akul, zredit se že na more ad kavsne! - Mama na sestrino vprašanje če sem shujšal.

Poletje me je dodobra zagrabilo (mater ja, zgodaj a?!). Sem človek ki si meje letnih časov ne postavlja glede na datum, ampak na vreme. In zame se je poletje začelo komaj nekje sredi julija. Posledica tega je da se mi nič ne ljubi. No, saj se mi tako ali tako zelo redko kaj ljubi, ampak… zdaj pa totalno nič. In zato trpi tudi blog. Saj imam ideje…nimam pa volje do pisanja. Ah nič bat, se bom že ulavfal nazaj do jeseni enkrat. Zdaj itak šparam moči za učenje in maturo, ki me čaka ta mesec. Vseeno pa se le moram potrudit in nekaj napisat, da ne izgubim vseh bralcev.

Zdaj pa k bistvu te objave. Že nekaj dni sem spet obseden - tokrat ne s kakšnim dotičnim komadom kot se meni ponavadi dogaja. Ne. Tokrat me je obsedel glas. In tu je razlika. Pesmi se čez čas naveličaš. Tega glasu pa se ni mogoče naveličati.

Zadnji vroč slovenski film Hit poletja je med zvezde izstrelil Ulo Furlan Molk in dodobra pripomogel k popularizaciji komada Abel in Kajn s Kreslinovega zadnjega albuma Cesta. Uli je glas med petjem posodila Severa.

Severa Gjurin.

Sta pa Severa in Vlado posnela tudi videospot…

Abel in Kajn

Severa je sicer nastopala že prej… Med drugim v zasedbi z imenom Olivija. (Mislim da tudi zdaj še nastopa v zasedbi svojega brata, imenujejo pa se Gal in Galeristi.)

Kadar sva sama

Kakorkoli že, povedati hočem da ima ta ženska ima daaaaaaaaalllleeeeččč najbolj sexy glas kar sem jih kdajkoli slišal. Miren in nežen, a hudo močan glas. Ko zapoje nastane nekaj česar ne znam opisati. Nekaj posebnega, neko posebno stanje. Balzam za ušesa. Perfekcija.

In za razliko od vseh ostalik kvazi slovenskih nadarjenih umetnikov tipa Rebeka Dremelj, Sanja Grohar, Kristina ipd…lahko ona na oder pride v strganem kombinezonu in ponošenih ribiških škornjih, pa bo še vedno lepa.  Sicer pa je punca tako ali tako luštna. Nekaj je na njej.

Njen stas naredi glas, in ne joški ali mini kiklce.

Sem dokaj redoljuben človek - veliko ljudi mi reče celo da sem “pretirano picajzlast”.  Kaj morem, imam pač rad vse na mestu.  Izgleda tako lepo, ko se nič ne drenja in nabira na mestih, kjer naj se to nebi dogajalo…

A vsa ta preciznost pri meni odpove v enem (samem) primeru! Ja, to je moja soba!

Nevem zakaj, enostavno ne morem da bi jo ohranjal v redu. Sploh ne med šolskim letom, ko en učbenik odložiš tja, enega tja in spet kak list stržeš, zmečkaš, vržeš in fališ koš za smeti, pa kak nedelujoč kemik tu, gate ali štumfi tam… in tako se začne, konča se pa vsi vemo kje. No pa saj če po pravici povem, v sobi imam celo raje navaden brlog kot neko sobico iz škatlice. V njej se ne počutim domače, nekaj ji manjka.

Sej nič ne rečem, feeling ko pospraviš sobo je dober. Kot če bi ti nekdo dal za uredit celo skladišče, in bi garal sto na uro… in nakoncu pospravil v nulo. Potem bi se naslonil na zguncano metlo, in žarel od ponosa kakšno dobro delo si opravil! Toda minuto za tem se že počutim tako sterilno… sem pač še v dobi jamskega človeka, kar se sob tiče.

No, ampak ta čudovit občutek po opravljenem delu se nikakor ne more primerjati z tistim presenečenjem, ko pod kupom…ma kaj kupom, goro stvari… ki so namenjeni proti košu za smeti, odkriješ že dolgo pozabljeno stvar. Takrat se zgodi prava mala katarza!

Ker sem bolj antikvarske sorte, je zato logično, da se pri stari mami vedno razveselim kakih starih knjig, znamk (nabral sem že kar nekaj predmetov starih 110+), toda čisto nekaj posebnega je če najdeš nekaj svojega.

Nekaj kar si imel, nosil, karkoli…in ti je ušlo iz glave, ali pa si mogoče izgubil, spremenil svoj stil… ja, tisto je pa najlepše najdit!

In zakaj pravzaprav pišem to objavo danes? Ker sem našel eno svojo pozabljeno stvar, ob kateri sem se prav prijetno nasmehnil.

Med zlaganjem spričeval, slik in vse te krame iz osnovne in srednje šole je iz ene mape padlo pismo. Tako debelo, lepo ohranjeno z napisom “Blaž”.

Najprej nisem imel pojma kaj bo notri… a takoj ko sem izvlekel vsebino se mi je nad glavo prižgala lučka. Ob koncu OŠ nam je nekdanja super duper faca razredničarka (mislim da je bila razredničarka samo eno - pa še to ne polno leto) Sonja Jereb razdelila 18 listkov. Na teh 18 listkov smo za vsakega iz našega razreda napisali lastnost, po kateri si ga bomo zapomnili. Potem je to ona zbrala in prepisala na en list…zraven pa domiselno na drug, doma narejen papir napisala še posvetilo, in nanj prilepila rožico (učila je biologijo in kemijo).

Takrat se mi je to zdel oskrajno trapasto, češ, kaj bom rabil takšne neumnosti, itak vem kako se me bodo zapomnili, in ali si bom jaz zapomnil druge. No, danes vidim kako zelo sem se motil.

In čeprav je od zaključka OŠ minilo ušivih pet let sem se nanjo nostalgično spominjal kot kak osiveli nono JLA. S to razliko, da jaz nisem imel niti enega negativnega spomina. Spomnil in nasmejal sem se na miljone stvarem, hecom in neumnostim ki smo jih ušpičili…bolj ali manj neuspešno. Ja, dober občutek!

No…In kako se me bodo spominjali sošolci?

——————————————

Blažu!

-duhovit, vedno mora imeti zadnjo besedo

-odličen sogovorec, včasih odrezav, kdaj pa kdaj koga rad pokritizira - za njegovo dobro

-smešen, ima zelo dobre sposobnosti za oponašanje ljudi - pravi igralec

-ET¹ hahaha

-smešen, in ko je slabe volje zaradi dramskega se mu lahko enostavno samo smejiš

-zelo rad govori, včasih celo malo preveč, toda največkrat je prav on najboljši za debato!

-fajn, prijazen, ima zelo dober smisel za humor, rad govori

-fajn. ko je siten, je pač siten.

-vedno ima zadnjo besedo. letos se mu je zelo zameril dramski krožek, drugače pa zelo fajn fant!

-niti sekunde ni tiho

-nasmejan, dobre volje in radgovori

-car

-zadnja je njegova beseda

-on ima zadnjo besedo

-zelo smešen, ves čas se heca. zelo dober prijatelj, dober pri angleščini in športu, vedno ima zadnjo besedo

-rad se zabava, šali in športa

-zelo nagajiv in duhovit fant, med poukom sva nonstop debatirala o igricah!

——————————————

Naj opozorim da so dramski krožek, zadnja beseda (to da jo moram vedno imeti mi je rekla učiteljica na roditeljskem sestanku, pred vsemi!!!) in ET interne fore.

No za vas nevem kakšen vtis ste dobili, ampak če senebi poznal bi iz napisanega sklepal da sem žlobudra, sitnoba in klovn, hehe.

1. Enemy Territory [↩]

Dečki so iz Idrije. Zanimivo se mi zdi da v tem “spotu” z miss Universe praktično nobenega ne spoznam, čeprav vem da sem jih zagotovo že večkrat videl.
Večkrat sem že “slišal” za njih, nazadnje pri Drejcu, 04.07 pa so imel tut nastop v našem  malem alternativnem Swenaku, in mi je kar žal da jih nisem šel poslušat, ker komad Radio mi je resnično všečen. No ok, ni presežek, ampak vsekakor pa gre fejst v uho, in pevec ma dober glas za “take sorte pop” kot ga oni igrajo. Plus tega je tu en posrečen nastop, tak 80´ties style.

Edino tist z dolgo čupo bi se lahko ostrigu…alpa mal drgač obleku vsaj.

No, kakorkoli že… upam da prlezejo daleč!

Hja, bolj malo idej imam za kako novo objavo..ubistvu bi jih najraje naredil 100, ampak, bi bila vsaka dolga le kako vrstico..kak bolj zanimiv dogodek (usaj opisa vreden) se mi te vroče dni pač ni zgodil.

Prejšnji teden sem izvedel da mi (in zakaj mi) počasi umira avto… potrebno bo popravilo (in to kar konkretno).

No, čez vikend smo šli na Disconautico. Vredu žur, ampak sem pričakoval boljše. Vsaj nekaj podobnega Koprski noči. Pa drugič.

Ugotovil sem tudi, da me je prvič v življenju nosila luna. Zadnje česar se spomnim je da sem šel v avto spat, zavedel pa sem se približno 25 minut hoje stran od parkirišča kjer smo imeli avtomobil. Bosih nog, brez telefona, brez denarnice! Najprej mi sicer ni bilo nič jasno, potem sem nekako prišetal do centra Kopra od tam pa do avta. Menda sem v miru vstal, poskušal obut japanke, čez 2 minuti opustil ta načrt in jo ubral direkt čez cesto (v spanju sem skupaj prečkal 4 zelo prometne ceste!!) v neznano. Jaz pa se nič od tega ne spominjam. Kar neprijeten občutek, ko se naenkrat stoje zbudiš in nimaš pojma kje si… in kako si do tja sploh prišel. Kakorkoli, od zdaj naprej bom moral bit pozoren če se mi bo to ponavljalo… zna bit nevarno… Sploh, ker moj foter isto bluzi v spanju. No, upam na najboljše.

Ugotovil sem tudi, da 1 mesečne pavze s pitjem ne denejo dobro. Od zdaj naprej ga pijem brez premora.

Lahko bi bil na morju 10 let pa bi še vedno prišel isti skutnik nazaj kot sem odšel.

Nekoga sem medtem presenetil z znajnem španščine.

In res nevem, če imam nekoga dovolj za 3 tedne…doooolga bo!

No, medtem smo se vrnili domov… kjer sem včeraj oddal rojstnodnevno darilo dragi prijateljici. Ročno narejeno - by me, z rožicami pa je porisala sošolka… No, Mateja je bila navdušena. Menda sem “najbel adbit človk na svitu!”.  Ja, ob njenem veselju sem se počutil naravnost odlično!

Evo darilce (manjka pentljica na vrhu ):

Sicer pa sem danes dopoldne izvedel malce presenetljivo novico. Lahko je dajati nasvete, dokler nisi sam v (skoraj) isti situaciji - čeprav želiš samo prav. Zanimivo, kako se stvari hitro obrnejo… Ampak no, sej nima veze… saj veš da te podpiram (in razumem). In še ena kava čimprej! Petek?

Aja pa še to. Zadnje dni sem imel 2 sanji. Obe sta se (že naslednji dan!!!) izkazali za resnični, in to do potankosti. To se mi v življenju še ni naredilo…no, danes sem spet sanjal…eno hudo bolano, ampak res bolano foro… O mater, upam da ne bo še to res!!

do nedelje/ponedeljka.

Torej, prepovedani PSI, ROLERJI, SLADOLED, CIGARETI IN PIŠTOLE.

Očitno je folk v šolo uletaval kar s pištolami.

(Slikano danes v Škofji Loki)