Mene sicer ni bilo zraven, a mislim da je izjava vseeno dost močna.
Sestra mi je poročala, da sta z mojo 6!! letno nečakinjo govorili o neki odeji ki jo imam na postelji.
Sestra: Ampak si bo Blaž mogu počas kaj druzga najdit….
Nečakinja: Ja! Kašno babo, da ga bo grela ponoč!
Mislim… res je zadnji čas, če to opazi 6 leten otrok… fak.
-Planina pri Ajdovščini.
-Jaz, Jure, Ambrož, Luka.
-VINA 
Ja, vsako leto tradicionalno gremo maturantje naše šole v Vipavsko dolino po vino. Le največji špilferderberji se ne odločijo za tako zanimivo pot kot je tale. No, ponavadi sta za to dve priložnosti. Prva je maturantski ples, druga pa zažig cveka.
Zdaj smo se odpravili zavoljo prvega razloga, drugi nas pa še čaka. 
Odpravli smo se v četrtek, v dveh posadkah. A in C razred, s tem da so ajevci šli na blef, mi pa smo zavoljo mojih dobrih vez že imeli zagotovljeno dobro vino.
No, plan dneva je bil delat postanke po oštarijah na poti do tja. Ker pa se nam je zelo mudilo, saj nas je dotični vinar prosil če bi lahki bili do 17 ure že tam (štartali smo ob 16.20), sem za prvo silo kupil en 6pack, in že smo odbrzeli na pot…
Glede na to da se z vinarjem dobro poznamo, sem pričakoval da bomo imeli že naštimano vino in ga ne bomo pokušali. Pa sem se motil. 
No, črno vino smo res že imeli pripravljeno, po pokušanju treh vrst belega pa naj bi se odločili katerega naj vzamemo. Naprej smo probali vse 3, potem še enkrat prvi dve, potem še enkrat tadrugo belo (ziher je ja ziher!), na koncu pa še obe vrsti črnega. Tako da smo dal na podlago dveh pirov še približno 6 deci vina. Morm rečt da sem bil že tam kar prilično..utrujen.
Ko smo plačali (50€ za 40L res kvalitetnega vina!) smo se z posadko #2 dobil in na hitro užgali en havba party. Vzdušje je bilo z vsakim nagibom velikega bidona boljše :).
Vsi prešerni smo se odpravili še na kebab v Ajdovščino. Ajdovci, brez zamere ampak kebab v nekem navadnem kruhu pač ni kebab
Seveda pa tudi tam nismo zavrnili možnosti da malce poplaknemo vse te namaze in meso.
Pot nazaj me je rahlo zmatrala, tako da sem si privoščil en power sleep v avtu. Nič ne skrbite, čez pol ure smo že imeli naslednji postanek, menda smo bili spet žejni. No, tu smo se hkrati tudi razšli vsak na svojo stran. Mi proti domu, soborci iz paralelke..pa tudi.
Rahel problem se je pojavil šele, ko so me fentje pripeljali domov, jaz pa tega nekako nisem vedel. No, nisem verjel ubistvu. Nisem jaz kriv, če to na prvi pogled ne zgleda moja hiša!
Toda zmeda je bila le kratkotrajna. Čez 30 sekund sem bil že v postelji. Zjutraj pa namesto v šoli… na zdravljenju v oštariji, ob kavi. Jebiga.
PS: Veliko dogajanja sem tudi posnel, vendar zaradi “slabe vidljivosti” raje ne bom objavil.
je bil enostavno prenaporen da bi napisal kaj več kot tole.
Zvečer. Alpa jutr. Ej, oblubm ej.
ps: mam ene par objav za napisat.
1. izlet v vipavo po vino
2.maturantski ples
3.after (ojej)
Ja, sem si rekel da bom nekaj napisal o tem problemu, ki mi počasi gre že rahlo na živce. Verjetno bom šel enkrat v bližnji prihodnosti (beri: takoj kadar bom imel vsaj 3 dni frej časa) k zdravniku…
Prhljaj imam…odkar se spomnim. Ok, ravno odkar se spomnim ne, ampak vem da sem že v četrtem ali petem raredu robanil, zakaj mi iz glave leti nek prah?!??
Probal sem že faking use. Pomoje najmanj 15 vrst šamponov. Od “glave in ramen” do Oranazola, Eucerina, Sebameda proti prhljaju, in - zdaj trenutno v uporabi - nek Lorealov strup, ki ga uporabljajo profesionalni frizerji in stane 18 €. Pomaga pa za en kurc. Dvakrat je resda blo ok, potem pa jovo na novo. Pa to so samo nekateri ki se jih spomnem.
Imam pa tako močno obliko, da če si ne umijem vsake 2,3 dni bi me lahko najeli za umetno zasneževanje smučišč. In to orng velikih, majkemi.
Pomaga mi recimo č grem na morje. Slana voda in sonce (al je mogoče pir???) očitno naredita svoje. Po tem imam kake 14 dni mir. A kaj ko se pesjan spet pojavi, ponavadi v še hujši obliki.
Zna bit precej nadležno, ko sredi poletja izgledaš kot da bi ušel iz snežnega meteža. Počasi obupujem. Najbrž imam kako kronično obliko prhljaja, al kaj jaz vem. Vem da imam še kot zanalašč črno barvo las.
Da ne omenjam, da me včasih prime in bi si najraje spraskal glavo, ker me tako srbi.
Kak prelog? Poznate kakšno stvar ki zares deluje..???
Trenutno se počutim kot piše v naslovu. Ubistvu ne znam razložit drugače. Že par dni jamram da vstajam z faking zatečenim grlom, pa se nekako ne odpravim niti do lekarne, kaj šele do dohtarja. Sestra mi na vsakem koraku gnjavi da me pečejo oči (Ne kati, ris me nisa pekle! Ti se kar smej…). Ampak ok, sej zdej je zaposlena. Trenutno peče potico po glavcinem receptu ki je na naslovni strani siola.
Tuhtam in tuhtam kaj bi delal, pa se nekako ne spomnim nič kaj pametnega. No, saj ubistvu delam vse po malem, ampak… Mah, gnilo je bit bolan, še bolj gnilo je bit malo bolan. Pa na živce mi gre, ker sem cel pikast po glavi.
Najbrž se bom danes odpravil malce predčasno spat. Dvomim da bi mogel priklicati v spomin, katerega leta gospodovega sem se nazadnje spravil v posteljo pred 11:30. No, mislim da bo to znalo biti danes. Upam. Ne pravim pa da bom.
Srh me spreletava ob misli da moram v 1 tednu sklamfat skupaj iz nule naš filmek za maturanca. To bo veselje… Ko smo že pri maturancu, mislim da je ni predstavnice nežnejšega spola med maturantkami ki mi še nebi povedala stavka “ej, ful maš hudo obleko!!”. Šuši & Deus sta res dobro opravila job. Skoraj brezveze da grem, ker bom brez konkurence. 
No, saj ne da bi mi vseskupaj stopilo v glavo, je pa vseeno fajn hehe.
Ah seveda…ta teden bo treba v Vipavo po kako vino… Žejni pa ja ne bomo. 
Edino kar me malce skrbi je da mogoče ne bom v formi ker ga že lep čas nisem konkretno žrl….no, sej nima veze.
Aja btw, verjetno bom še enkrat skočil do Ljubljane. Potencialni kofetkarji, vabljeni!
Kaj bom delal zdaj? Nič, nazaj v kuhinjo grem spremljat nastajanje potice. Še prej pa si bom zavrtel tole. Vse v stilu prihajajočega koncerta. (Rabim malo energije)
PS: DEJMO OLIMPIJA!!!!!!!!!!!!!!
Ob vsemu današnjemu sranju in plemenitemu dejanju žrtvovanja za skupnost (hahaha), delu ki ga še imam in ki ga moram postorit do jutri oz. četrtka se mi rahlo (ja, spet) meša.
Zatorej bi prosil za en osvežilni napitek. Rdeče barve naj bo ja. Union. Nova, stara flaška - nima veze.
Komaj čakam 29.
Jebemti Mika, nikoli te nisem kaj preveč poslušal, ampak svaka ti čast za ta komad.
Relax. Chill.
Pozabil sem na sestrin rojstni dan!!!!
Aaaaa!!
Vse najboljše Katarina!
Zdaj se moram nekako odkupit…
Zjeban sem do pleha. Zjutraj sem najprej skoraj zaspal na to trapasto poskusno maturo (katera je bila, may i say, a piece of a cake).. pridem domov in na vratih me pričaka foter z nasmeškom. Ta obraz (s)poznam vsako jesen in zgodnjo pomlad.
“Bova šla pal drova žagat pa scipt”je rekel. “Tisti zaglaunki dal pr cist čakaje že encajt!!”
Moj foter je uradno deloholik. Sej ne da tega ne vem že 19 let, ampak me je prej ena njegova izjva spodbudila da sem to zapisal sem.
No, sej priznam da sem pomehkužen, ampak ob fotrovih kroničnih pljučnicah pozimi in v zgodnji pomladi1 pomeni da ko greva nekaj delat skupaj… da pač delam jaz, ker on (nekaj časa - par tednov) ne more. In premikat “pol kubične lipove metrce” ni ravno od muh. Zanimivo je predvsem, kako lahko se najde delo če se hoče. Kar naenkrat so bila okoli hiše sama drva potrebna cepljenja.
Situacija drva: zložena in lepo posravljena, 3 ure kasneje.
In naslednji debel pogled sem spustil ob besedi “Lažič”. To je kraj na drugi strani Idrijce, ob vodi, kamor smo od vedno hodili trenirat pse … In ker se je očitno dal na to da bo spet začel hodit na razstave je spet potreben trening.
Problem je bil ker sem ravno v tistem času iskal nekaj in pač v momentu nisem imel časa. Dolgega nosa se odpravi do sestre ki je bla tut že zaposlena z neko drugo stvarjo. No, in iz dvorišča se zasliši:
Pič** Mat*** %$&$#%$”%”$!!!!!!!
Sledila je pridiga o tem kako nima nobenega ki bi mu pomagal, kako se on sam je** z vsem in podobna smiljenja samemu sebi.
Jaz v smeh, foter pa u bes.
Moj foter je človek ki, ko si nekaj zamisle, mora to storit v momentu. Ubistvu bi moralo bit to v času ko mu ideja pade na pamet že narejeno.
No, po 3 minutah sva se odpravila…
Jaz sem bil po koncu totalno zjeban, zdaj moram pa še pit, ker je sobota. Jejhata.
(To bi moralo biti objavljeno že včeraj, pa mi očitno blog nekaj serje, tako da objavljam danes)
Jap. Vse to in še več, včeraj.
S Šuško sva se spet odpravila do Mašine v poletno naravnano1 Zaro, kjer sem se dobesedno (spet) prepustil spretni modni domišljiji modno najbolj ozaveščenima blogerjema.
No, omeniti velja da sem zavoljo nepotrebnega zavoja v levo zamudil za 35 (40?) minut, vmes nevede pred policistom izsilil 2 avtomobila in skoraj peljal skozi rdečo luč, tako da sem komaj prisopihal do trgovine.
Uglavnem, kombinacija ki sem jo izbral … khm, okej, so mi jo izbrali je totalno odbita!! Sivo-roza2 kombinejšon. Mati so skoraj dobili infarkt, ker so očitno mislili da bom neke sorte poštirkanec z kravato. No trajalo je kaki 2 minuti in se je že navadila, tako da ji je zdaj obleka jako fajn.
Po opravljenem nakupu (med katerim sem seveda imel komudita ki bi mi ga zavidala marsikatera ženska!) sva se s Šuš odpravila še na eno kavo. Omeniti velja da sem bil na poti označen za “nosača”3. Pozneje se nama je pridružil še Teoo.4 Udarli smo eno debato in se ob mraku razbežali.
Ploden dan. Zelo.
Pivk, evo…Obljubljene slike. Dolg je trajal, ja vem, sory
Hehehe.
Na novo narjena fasada…
Tuki je bla ponavad knjižnica Zdej je zbornica… z okni.
Namesto amfiča in zelenja… pomarančasto-prozorna telovadnica…
V bivšem razredu prof. pivkove je zdaj… knjižnica. Spet z okni (slaba slika, ja vem.)
Kamjon na poti je pa še kar tu.
Zadnji komentarji