Danes se je foter odpravil v gozd…
In kaj je prinesel nazaj?
Menda je bila tik zraven nje še ena celo večja, ampak čist obgrižena - že skoraj gnila.
Tretje slike mi pa noče uploadat. Bom dodal poznej.
J Ee bčlo BLOUčeri! Jest šeM zej komi prišu,, popravm ko lohk, uglavnem zakone! ENAK FAJn se S MeJ!
Kje se da dobit take škorne?!
23 lukn! 
PS: Tut čelada je videt fina!
…zgleda, da nas je gospa Marija Bavdaž prijavila Policiji, zaradi nasilja. 
Jaz sm 2 fejst pretepu, in to z njunima lastnima zobnima aparatoma. Tretji mi je skoraj ušel, sreča da ga je Ambrož s krampom spodbil med tekom.
KWA TI NI JASN??!? 
O prijaznosti bom pisal. In strpnosti šoferjev. Pri mojcas sem zjutraj bral podoben zapis in si mislil, sreča da se men to ne dogaja pogosto ker zgubim živce s takim folkom.1
No, ne hvali dneva pred nočjo.
Na poti iz šole prot štop placu, grem lepo čez prehod za pešce (ja frej blo) in ravno na sredi ceste poteka en razvrstilni pas (prehod je sred križišča). Gledam na levo, kar naenkrat na desni začne nekaj trobit. Zagledam modela ki kar vozi prot men,v avtu pizdi in mi piska.
DEGEN NEUMN, NA PREHODU SEM MAŠ DA USTAVIŠ!!!!! KAJ TI NI JASN?!! Če je zgubu sekundo na času zarad mene, dam roko v ogenj. Nevem, najbrž bi trobil če bi čez cesto šel invalid, pizda degenerirana.
Sledili so trenutki jebanja mam in očetov ter žlahte, in nabijanja vseh lukenj na vse možne stvari (najbrž je on v avtu počel isto) medtem ko je speljeval naprej. Če bi pa ustavil, bi ga pa nahrulu ko žvau, pa kapse klicau, jebemu boga kdo takmu folku da izpit. Fosil star neumn, po zeml smrdiš. MARŠ!
Otročji sem. Zelo. And i like it. I like it alot. 
Še preden sem na net butnil slike našega krsta… sem pri pregledovanju bloga sošolca Mihevca zasledil tole! Ubistvu nevem al bi se jokal al bi se smejal, kaj je gospa spisala. Izpademo kot največji brezčutneži!
Že takrat, ko smo krščevali nam je grozila, da bomo prišli v novice (Ampak le Idrijske, kar je malce drugače, kot eDnevnik, kajne gospa Bavdaž?1
No, da si bomo na jasnem, zakaj točno se stvar sploh gre. Komur se ne da kliknit na link, ne skrbite…Zadevo bom skopiral semkaj.
Rjoveči zvočniki
sreda, 26.09.2007
Tekst: Marija Bavdaž, IdrijaV ponedeljek, 17. septembra, je na novem trgu v Idriji spet zarjovel zvočnik, vendar ob nenavadni uri - sredi dopoldneva. Na odeščenem odru za nastopanje se je začel odvijati spektakel, ki je pritegnil pozornost najprej zvočno; asociacija na zlostavljanje rekrutov s strani najbolj primitivnih kaplarjev, na zapore, taborišča.
Surovo dretje kapotov na odru je podpiralo ukazujoče vreščanje njihove kompanjonke. Tudi optično so bile asociacije ustrezne - vsi v črnih majicah! Šlo je za “krščevanje” novincev in novink. Ti so se gručili sredi množice kot čreda ovc in bedakov, pohlevno prenašali ponižujoče izživljanje “maturantov” v tej posuroveli ceremoniji, vsi po obrazih rdeče-črno popackani, po glavah na debelo nakacani z nekakšno belo (upajmo kozmetično) pasto ter se obotavljivo vendar ubogljivo odzivali na poimensko zarjute ukaze in ukrepe. Ti so dosegli vrhunec z grožnjami za neposlušnost ter z ukazom, po katerem so morali novinci na kolena in na vseh štirih z usti kot psi pobirati s krožnikov na tleh nekakšne krokete (upajmo za ljudi), kar je potekalo med norčevanjem ob zgodovinsko preskušenem psihičnem nasilju množice, v izživljanju nadmočnosti nad novimi sošolkami in sošolci. Vse to “krščevanje” in sprejem (v bando?) je bilo predloženo s truščem običajnih sodobnih “glasbenih” kompozicij.
Saj to ne more biti res!
Šla sem v gnečo, spraševala. Kdo ste, od kod ste prišli? “Od tukaj, z gimnazije.” “Kaj ste vi za nasilje? Kaj počenjate, kako morete to trpeti?! Mi nimamo nič s tem.” “Jaz nimam nič s tem.” “To je režija.” “To je hec.” Mar so to vaje za novi Auschwitz, novi Goli, Guantanamo? Gledali so vame kot teleta. “Kaj?” Stopila sem do “sužnjev”. Ste ljudje ali cunje? Kako morete dovoliti, da vas kdor koli tako ponižuje, zlorablja, posiljuje? “Kaj pa naj storimo?” Kaj, uprite se! “A?”
Končalo se je tako, da je nekakšen velik oblak prahu (pepela?) zasul “rajo” in jo dokončno spravil v stanje, ki je sodilo samo še v kopalnico. Na srečo danes ni težav z likanjem zunanjosti.
Očiten je problem z nego notranjosti. O čem govori tole spričevalo oziroma pričevanje - o delu in uspehu služb, strokovnjakov, armade staršev in nas odraslih nasploh? O perspektivah? Cinični okvir te prireditve pa je predstavljala znana “Kako lepo je v naši domovini biti mlad” s potpurijem izbranih odlomkov popačenih partizanskih pesmi (Hej brigade hitite, Mi gremo v napad… napad… napad…
17 septembra je potekal krst fazanov v naši preljubi Idriji in njeni edini gimnaziji, Gimnazija Jurija Vege Idrija - kot je to v navadi. Že vrsto let. Uradno recimo tam, nekje 15 let, neuradno pa je to potekalo že prej… Po raznih straniščih, in skritih kotičkih šole. Le da smo mi tokrat vso zadevo prvič organizirali malo bolj javno. Prej se je vse to Z DOVOLJENJEM RAVNATELJA, g. Boruta Hvalca - vedno dogajala na igrišču za šolo, ker pa jo zdaj obnavljajo (z igriščem vred), smo pač prišli na idejo, zakaj nebi to storili 50m od šole kjer si znanje bogatimo zdaj - na glavnem trgu v Idriji.
Šola, oz. ravnatelj - sta nam priskrbela oder in dovoljenje za uporabo trga.2 Mi smo obljubili da bomo poskrbeli za ozvočenje, da bomo trg po dogodku skrbno očistili in spisali celoten program kako bomo zadevo izpeljali. To je od nas zahtevalo vodstvo šole, z ravnateljem in učitelji na čelu. Na tem smo delali kar nekaj časa, in v to vložili kar nekaj truda. “Pokrstit” 140 fazanov, v 55 minutah, s solidno smešnim, zabavnim (za vse…) in organiziranim programom, ter skrbeti da kdo od nas maturantov le nebi šel čez mejo dobrega okusa ni ravno mačji kašelj.
Kaj bodo morali delati na odru, smo se skupno odločili že nekaj dni prej. Seznam smo pokazali ravnatelju, ki se je s tem strinjal. Mislim, da nekaj smetane in moke na obrazih ni nič hujšega. Prav tako ni nič hudega če te nekdo malce popiše po obrazu. Nekaj nedolžnih šal, ki so jih morali izvesti na odru ni škodilo prav nobenemu. Izgubili niso trohice ponosa. Nič nagnusnega jim ni bilo treba zaužiti (kot je to pri kakšnih drugih krstih v navadi, recimo celo pri Tabornikih..). In nihče ni imel uničene osebne lastnine, ali kakršne koli drugačne škode. Nihče ni nikogar poniževal!!!!! Preberite si komentarje prvošolcev ki so jih pustili na eDnevniku, kaj si oni mislijo. Vsi so napisali, da so uživali. Predlagam tudi da si pogledate kakšne so situacije krstov po ostalih šolah in šele potem sodite nam!
Pojdimo po vrsti - V črne majice smo se namensko oblekli prav zaradi tega, da bi se vsaj približno lahko razlikovali kdo je maturant in kdo ne. S tem smo vsaj na grobo poskušali preprečiti izživljanje ostalih, nižjih razredov nad mlajšimi. (Vsak prvošolec ne pozna točno vseh maturantov, tako so vsaj približno vedeli.) Napisala ste da so se gručili kot črede ovc in bedakov - mogoče ste vi to tako razumela ali si pač napačno interpretirala. Ste pa bila ena redkih. Očitate nam tudi da smo surovi, in da so se “novinci” kot jih imenujete oklevajoče, a ubogljivo odzivali na poimensko klicane ukaze in ukrepe.
Ste mogoče pomislila zakaj? Ker se je vsem zdelo ZABAVNO! Na začetku te je malce sram, a se opogumiš. In stopiš tja, narediš svoje (kot smo vsi nekoč, in kot bodo tudi generacije za nami) in odideš kot zmagovalec. Če bi bilo tako zelo hudo kot ste vi opisala se najbrž nebi tako hitro prikazali na odru, kot so se sicer. In da, to je naše vrste “sprejem v bando”. Šele po tem, postaneš “pravi gimnazijec.”
Primerjava s taborišči se mi zdi (zelo zelo) milo rečena - SMEŠNA. Zato o tem niti ne bom nič napisal.
In da, končalo se je tako, da je oblak MOKE, in ne dima kot ste zmotno napisala, zasul množico.
In še nekaj glede “ciničnega okivrja prireditve”. Partizanske pesmi smo uporabili zgolj zato, ker imajo besedilo ki se je ujemalo z razpoloženjem, namenom, trenutno situacijo.
Naj še povem, da smo skozi “krst” šli prav vsi, in še nikdar se ni nikomur zgodilo nič hudega.In tudi oni, kot ste jih zdaj vi gospa Bavdaž označila, te ubogi reveži, se bodo čez 4 leta prav tako pošalili iz prihodnjih generacij. Prav tako se bodo smejali, in prav tako bodo uživali. Prvošolci na svoj,gledalci na svoj, maturantje pa spet na svoj način.
Naj živi krst in maturantje 
Najprej linki.Zasledil sem tole HUDO! stran.
Zasledil sem tudi tole, predvsem zanimo stran. Seznam s slikami vseh Playboyevih zajčic od leta 1953 oziroma ‘54 naprej. Lejte kako se moda spreminja. Pa kdaj so začel fotošop uporablat. 
Odkril sem blog Davida Beckhama.
Najbolj posrečena skrita kamera ever!1
Pa še ena zanimiva/poučna stran za nas wanabi rastafarjance.
Ena huda pogruntavšna katero sem zasledil na nekem forumu :
Tip se je pritoževal da mu je sosed poškodoval avto iz čiste zlobe, ker je mel parkiranga tam kjer mu očitno ni ugajalo. In izmed vseh možnih predlogov ki so mu jih dali, sem prišel/prebral tudi do tega.
- Filmski trik: poserješ se v škrnicel, odneses pred hišo, škrnicl prižgeš (ogenj) in pozvonis… instinktivno bo z nogo tolkel po dreku.
Tako dolgo se nisem smejal odkar sem bral komentarje pri Fetaljiu - “kako poteka dan tipičnega čefurčka”. Vedno ko preberem me popade smeh! :lol:
Ok, pejmo naprej.
Slikice -
In število mojih let je kar naenkrat poskočilo. Na srečo le za +1. Zdaj pride del, ko mi bodo vsi voščevali, en za drugim meni pa se bo to zdelo neumno.1. Sicer pa se ne počutim nič drugače. Te rojstni dnevi, so pravzaprav krneki…Vsi mi govorijo, da se zdaj začenja najlepše obdobje mojega življenja (kar sicer verjamem) ampak meni je tudi do zdaj lepo.
Za darilo nočem nič. No, mogoče eno stvar. Ampak, vsi vemo kaj je to :P.
In, vse naj naj tudi vsem ostalim(blogerjem), ki danes praznujejo. Kje bomo proslavili?
Seveda smo!
Kdo me najde na fotki/fotkah? 1
Najprej razredna.
In še generacijska.
Long live generacija maturantov GJV Idrija - šolsko leto 2007/08. Carji smo!
Zadnji komentarji