Blazzev kotiček odklopa.

Boljše da ne veste..kakšno bo.

Foter mi je od skoz govoru, da naj bom kuhar!

Piškotki, makaroni in kakav (al je bla bela kava? nevem več) v službi. Vse okusno kot le kaj (da ne bom uporabljal grdih izrazov).

No, saj ne da so te 3 slikce kak hud presežek (recimo makaroni?? uf, ena težjih stvari za skuhat..čeprav ajde, tu šteje božansko dobra omaka,hehe), ampak hočem povedat da sem se zadnje dni zagrel za kuhanje. še bolj kot sem bil prej ubistvu, ker imam v namenu nardit še štrudel,gibanico, in pa pico morm poslikat ker sm jo zadnč pozabu..In dejansko res uživam ko prpravlam razne omakce pa brozge, pa še ful sem delikaten in nisem zadovoln dokler ni popolno..tako po okusu kot po izgledu! In mnoge pripravljene dobrote dobesedno sam vržem v grlo (tut tele 3 na slikcah..). No ja, edino škoda, da tistih piškotkov ne upam več kot enega, alpa 2…To so čarobni piškotki, hehe.

Ma ej, kašn Jamie Oliver..tip nima za burek,hehe.

…da povem da danes praznuje 21 rojstni dan moja žena! Lahko se pohvalim, da sem jo včeraj ob zelo pozni uri šel iskat z avtom da se ji ni bilo treba 1 uro vozit s trolo, ji čestital prvi, točno opolnoči, jo potolažil da to pač ni nič hudega če je že stara dokler jih imam jaz samo 20, in ji podaril tri (3!) darila. Ja, tri (3!)! In celo različna! Ženske ji lahko zavidate, da ima takega kot sem jaz, haha!

No kakorkoli že, vesel sem, da je bila vesela, upam da bo še naprej vesela (še tist majhen kanček sitnobe dej odgnat pa boš še bolj fajn!!)…in…in še in še in še lepih stvari.

Vse najboljše, draga! Rad te imam.¹

1. Cuker gor al dol! [↩]

Ok, zej me pa zanima kdo vse gre, pa kaj boste laufal? Rekreatica, maraton, polmaraton?

Ko končamo gremo pa na pir.

…in tudi tokrat se je prvič zgodilo da nisem pisal več ot en mesec. Mesec in 15 dni, če smo natančni. Sploh nevem zakaj, nimam volje zadnje čase, ne da se mi. Še tole imam občutek, da pišem samo zaradi tega ker moram..bralce sem itak najbrž že vse izgubil, ampak dobro.

Najprej sem mislu, da se mi pač zanimive stvari ne dogajajo ravno pogosto več, kot so se mi..Ampak to ni res. Kaj vse je minilo od zadnjega posta? Moj blogec je praznoval rojstni dan, takisto sem ga jaz. Skupaj sva stara 23 let. Skupaj sva doživela in preživela marsikatero neumnost (nekatere komaj, ampak ok!) in se tepem po glavi, ker sem tako gnil in ga zanemarjam. Najbrž se nebi smel obremenjevat da moram pisat, ampak da pišem kadar bom hotel pisat zase. Upam, da me navdih čimprej spet zagrabi, in (kot mi je nekdo predlagal) ne, ni šans, da blogec izbrišem, ker…je del mene.

Najbrž tudi če bi ga hotel, nebi imel časa, porkaflek. Zdi se mi da čas teče vedno hitreje. Od mojega rojstnega dneva je že 27 dni!! 27!! Zdi se mi pa kot bi ravno minilo. Ajde, sej 2 dneva veseljačenja (khm..) najbrž sproži malce težjo časovno predstavo (in miljon govoric o tem “kešn je biu galubav mulc uzadnč!”) ampak si vseeno nisem misil da je tako hudo! Če že, bi najbrž moral to storit v Ljubljani, tu me vsaj noben ne pozna in me malce težje obsoja (zaradi neumnih stvari, ma vseeno).

Itak imam časa na pretek. Letnika nisem naredil, ponovno sem brucek, zmankal mi je natanko en izpit, pa sem najebal ježa. Padel sem v bolonjski program, ampak dobro, sploh ni tako hudo, glede na to da se mi vsi izpiti priznajo. No ja, spisat moram še prošnjo ampak..upam na najboljše, neuradno naj bi šlo skozi. Upam da mi uspe prestavit še vaje iz tehniške dokumentacije, katere imam…ja, v PETEK od 17.30 do 20.00. Drugače sem pa od srede frej. Mater božju ej!!! Prvič sem tudi dobil opozorilo da moram nujno napisat blog. Čene ga nebi! Hah ne sej se hecam, je bil zadnji čas..

Mja, kaj še?  Umrl je naš pes..Ajk. Res ga je bilo žal, en bil je en boljših psov…Ampak ah ja, life goes on..

Sicer pa ta vikend ostanem v Ljubljani, grem na 14 LJ maraton…Upam da ne crknem sredi poti. Ma ja, bomo že. Sicer pa smo se v tem novem stanovanjčku kar dobro ulovili. Po spletu okoliščin enih smešnih okoliščin smo že spoznali enga faca mladga soseda, s katerim bodo pomoje še dogodivščine, heh.  Pa včeraj sem dubu en zanimiv sms  od Maruške, očitno je zjala pijančevala v Ljubljani, pa se je spomlna name. Pa letos sem prvič jedel v Tajski restavraciji. Zelo, zelo, zelo dobro! Priporočam.. In naj se pohvalim da sem letos strašno priden. Vsega skupaj sem bil pijan samo enkrat, če ne štejem danes, ko še bom. Hehe. Pa bliža sen en rojstni dan..en prav poseben. In jaz ne smem o tem nič napisat, ker hočem da je presenečenje.

Aja, pa to bo prva objava brez slike pomoje…

Jest sm mislu de bom dol padu!! Hahaha, NE-MOREŠ!

“…je stopla h luč si ji kr možgane vidu…“

“…baba je sam zato na svet d te žre!“

Ena boljših zadnje čase uglavnem, poslušte!

Jap, jesen se bliža..in z njo odhaja poletje, vročina (danes sem imel dolge hlače in dolge rokave, brrr), morje (korzika, kje si?), motoristična sezona (še eno sem uspešno preživel¹, tok tok po lesu) in mini krilca. No, pa za te mi niti ni tako žal, itak jih ne smem gledat, če pa imam svojo. Ma ne, kaj ne smem…ne rabim!

No, posledično pa prihaja mraz, dež, sneg (no, v to niti nisem tako prepričan glede na prejšnje zime), bunde… ne pozabimo na vino (martinovo, porkaflek!!), obvezne zimske gume, in…študentski lajf (medtem ko so izpiti že tu…ne, tu ne bom napisal juhej).

Hah, komaj čakam. Imam par stvari, katere mi lani ni uspelo izvesti, zato upajmo na najboljše letos. Začetek je dober: stanovanje smo si zrihtali, in hvalabogu tokrat ne zadnji hip. Kake 200m od prejšne lokacije, tako da se pravzaprav niti nisem preselil, le premaknil.
Smo pa tokrat v bloku in ne v hiši, tako da bo treba malo tišje, zatorej nadaljevanje serije “Luda kuča: episode 2“ ne pride v poštev. No ja, to pravzaprav ni ovira proti naši žeji, le decibele bo treba oklestit. Sicer pa imam občutek (spet trkam, tok tok - in upam da se ne ugriznem v jezik), da bomo imeli fajn sosede. 2 starejša dečkota sta se že ob prvem ogledu stanovanja pošalila z nami. Upamo na najboljše. Aja, pa letos imamo pošten štedilnik in pralni stroj. Pa SiOL TV in uber hiter internet. Niti balkonček ni zanemarljiv! Juhej!

Mja..Priprave na “ veselje“ pa pravzaprav že potekajo. Učim se. No, glih zdej ne, ampak..ja, pavzica (a se po 10 minutah že lahko gre na pavzo??) je trenutno, pa malo po tipkovnici nabijam. Ubistvu sem to delal že cel včerajšni dan, ko sem moji dragi rihtal računalnik. O madona, pa sem mislu da HP niso taka jajca..sem skor živce zgubu. No ja, pa saj niti ni bilo tako hudo..zvečer sem poleg običajnih dubu še par extra sladkih poljubov. Ohja, na koncu mi je bilo še žal, da se nisem zajebaval dlje..!
In jutro je vedno prekratko. Šmentana muha..

No, v ponedeljek po skoraj 5tedenski odstonosti od šanka (s točilne strani, da ne bo pomote) spet začnem z delom v pubu..Je treba delat..heh, in ravno jaz gniloba pametujem o tem. Aja, pa še en vic vam lahko povem. Takole gre - Sem sklenil, da bom letos bolj aktiven. Več gibanja, miganja, učenja in dela. Da ne bo isto kot lani, ker mi je enostavno škoda.. A kaj je smešno? To, da je obljuba osupljivo podobna lanski…
Nenačrtovana ugotovitev tedna:
Life has ups & downs. Ampak samo z “downsi“ lahko ugotoviš koliko so “upsi“ resnično vredni. And i’m never gona give you up…never ever. I promise…

Khm, kje smo ostali? Aja, pri temle komadku.

Kaj še? Ugotovil sem da mi denar puhti. Ne resno, zdaj ga imam, pa zdej ga nimam. Puhti pač! Da ne govorim, da ko sem šel po nov akumulator, mi je iz žepa naenkrat izpuhtelo 73 evrov..73!!!!
Pa u Beograd gremo spet. Jup, od 17 do 20. Mal pogledat..mesto..Hehe ;).

No, pa še kriminal tedna (če ne kar meseca, ali leta?). Tole.
Pač morem pristavit svojih 5 centov. Pa a ste vi resni??? Mislem, da smo si na jasnem, meni je v vsakem primeru pač vseeno pa če tobak prepovejo, ampak..halooo?? To je isto kot da bi hotel imet psa, in ker je nevaren (pač lahko nekoga ugrizne) bi moral dobit dovoljenje vseh sosedov če ga imaš lahko zaprtega v svojem pesjaku v svoji hiši!!! Pa kaj tu nekomu ni jasno?? Idiotizem, kretenizem in debilizem naenkrat! Nej dvignejo cene, nej prepovejo na javnih mestih, ampak NE moreš folku pravit kaj naj dela DOMA! Svašta…

Pa še zanimivost…
Danes sem se sprehajal med ulicami Idrije, ko sem ob spontanem pogledu navzgor nenadoma zagledal kako mi iz prvega nadstropja nekdo maha. Sploh nisem bil prepričan, če je namenjeno meni, pojma nisem imel komu maham nazaj, a sem z isto kretnjo roke vseeno refleksno odzdravil. Zaradi sonca sem v oknu namreč videl le silhueto prijazne mlade in nasmejane ženske. Torej, pozdrav nazaj, kdorkoli že si…! Haha..

(o moj bog saj ne morem verjet kaj sem jaz pravkar napisal. cjaooooo, budalo ej. zadnji čas da neham. lahko noč)

1. žalostno pravzaprav, da se s tem hvalim.. [↩]

Torej, ker mi foter teži naj dam v oglase..bom še tukaj povedal. Oddajajo se mladički nemških ovčarjev, stari cca 6-7 tednov (mislim da?). Rodovniški, starši so menda strašno lepi (pozabil sem imena), takisto mladički.

Kot vidte, točnih podatko trenutno nimam, nasploh tudi objavo pišem bolj na hitro zdej, ker grem pol ven. Uglavnem, ni da ni, foter se že 35 let bavi z ovčarji, in garantiram da ve kaj dela. če je kdo zainteresiran, naj pove v komentarjih, pa mu lahko prek maila posredujem natančne podatke, ceno številko telefona in vse slične zadeve, potem se boste pa s fotrom menil naprej. Pa povejte da ste od mene slišal!, hehe.

PS: Oddajata se pa tut 2 majhna mačka od sestre. Če ste slučajno bolj mačji tip.

Žvali kokr češ, madona.

Zdej naj mi pa nekdo pove točen zakon, lepo prosim.

Da obrazložim. V soboto sva se s prijateljem peljala na njegovem mopedku - neka piagio vespa ki zgleda kot avtomatik ki ima pedala. Mislim da je model ciao, al nekaj takega. No, ta moped ima pedala in lahko pogon odklopiš, torej je kot navadno kolo. Identično pony expressu in vsem novim motorčkom, ki dosežejo max hitrost 25km/h in zatorej posledično ne rabiš izpita, niti čelade, niti registracije.

No, in se midva peljeva, ko naju ustavijo možje v modrem. Tip je nabijal o neki homologaciji, da gre 25. Ma kaka homologacija in kaki papirji, motor je star 20 let, prijatelj ima račun o lastništvu, in račun… To je potem, kot bi hotel homologacijo za kolo! In da rabiš izpit in nevem kaj še use.

Vprašanje: Kdo ve, kako je s tem? Na avtocentru kjer delajo homologacije so rekli da ni treba, kar se je meni že itak zdelo, ampak je zmagal pač mož v uniformi. In izpita ne rabiš, anede? In, teoretično gledano, ti ga zaradi prekrškov tam tudi ne morejo vzet za karkoli drugega, če ga pač ne rabiš?

Aja, pa po novem pešeč ponoči tudi ne rabi luči, ker pač ni udeleženec v cestnem prometu (hoja po cesti seveda!). Ja, tut men je ta nova, ampak bo že držalo, če je gospod policist tako rekel.

Mater, zdej se bom pa informirau o vsemu, ne bodo mi več te idioti kazni pisal za stvari ki niso res!!

No, najprej se moram opravičit, sem pozabu (ni se mi ljubilo pač) napisat da sem poleti (khm, celo leto…) lahko tudi bolj ležerne (tako gnile, da že smrdi..) sorte, in se “jutri“ pri meni lahko nekoliko (veliko) razpotegne…Se veste, študentarija neproduktivna!! Kakorkoli že, se opravičujem…me je prov malčk sram. No ja, da še to opravičevanje ne bo predoug trajel.

Korzika torej. No, kje naj sploh začnem? Jaz kaj tako lepega do zdaj nisem videl niti na slikah..prelepe plaže, kristalno čisto morje, neverjetna pokrajina..ni da ni. Na trenutke se mi je zazdela zelo podobna naši deželici. V eni uri si iz morja v gričih recimo..

Hm, no zdej pa tako. Na splošno, je cel otok naravnost čudovit. Če se pa gremo podrobnejšo analizo, je vhzodna stran “nič posebnega“..plaže so lepe, a napram zahodni strani in jugu sploh ni primerjave..Notranjost je tudi zelo lepa, Corte in Ristonica, sta ena lepših lokacij pomoje. Z neokrnjeno naravo in živalmi (krave in prašiči se dejansko sprehajajo prosto po prešernu) deluje tako..divje. Pa ceste…kdaj sem bil fasciniran, kdaj pa na robu obupa v smislu “kje zaboga bom jaz tu koga srečal??!“.

No ja, najlažje bo če pokomentiram ob fotkah…

Torej, po naporni vožnji celo noč, jutranjem pol urnem power sleepu in bolečem križu sva se z mojo boljšo polovico vkrcala na trajekt. Draga celina moja evropska, se vidimo čez 11 dni!

Prvo mesto v katerga sva prispela z drago je Bastia. Ker sva komaj čakala da se vrževa v morje, sva se odločila da si bova Bastio pač pogledala kot zadnjo stvar, na dan odhoda dopoldne, in sva jo ucvrla iz mesta, proti plažam.

Nekako tako recimo izgleda cesta na vzhodni strani.

Neskončna ravnina večina ob morju, ki gre gor pa dol…Zanimivo, ma hkrati malce dolgočasno. Prvi dan sva prespala na taisti plaži kjer sva bila cel dan. Totalno drobna mivka da ti je šla dobesedno v vsako luknjo, haha, nad življenjem v morju sem bil kar malce razočaran, sence ni nobene! (na splošno nikjer na plažah dol ni ene sence), tuša pa tut nikjer (no ajde, glih na tej plaži je biu edn!) Nasploh semizdi da majo na Korziki vse narjen tko da greš raj u kampe. Vidu sm sam en tuš zram obale na celem otoku, kamp pa so smešno poceni, table za prepovedano kurjenje in kampiranje pa so praktično povsod. Sploh za ogenj so občutljivi, mislem da je v času ko sva bila dol midva na Korziki divjalo 11 požarov.. No ja, uglavnem nič posebnega, naslednji dan smo šli dalje.. (slik s te plaže pa nimam..pa nič hudega.)

Pa ves čas srečuješ ob cesti taka majhna mesta..vasi, whatever. Fino za pogledat.

No, kot sem rekel, začetek je bil dokaj nezanimiv…potem proti jugu se je pa začelo..s pogledi kot je tale recimo.

Preberi preostanek članka »